Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čez dobra dva tedna, natančneje 10. in 11. junija, bo v Beogradu potekal kongres Mednarodne smučarske zveze. Na njem bo predsedstvo FIS med drugim izbiralo gostitelja svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2031. Ena od dveh kandidatk je tudi Planica, njen tekmec pa je nemški Oberstdorf. S čim želi Smučarska zveza Slovenije prepričati odločevalce in zakaj želi šampionat po zgolj osmih letih znova pripeljati v dolino pod Poncami?
Potem ko je Planica leta 2018 v četrtem poskusu vendarle dočakala velik trenutek ter nato leta 2023 premierno gostila svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, je Smučarska zveza Slovenije (SZS) že lani napovedala ponovno kandidaturo, tokrat za leto 2031.
Odločitev o gostitelju bo padla 10. in 11. junija na predsedstvu FIS v Beogradu, po umiku avstrijskega Ramsaua pa bo edini protikandidat nemški Oberstdorf. Bavarci so druženje najboljših zimskih nordijcev gostili trikrat, nazadnje leta 2021, ko je zaradi pandemije potekalo brez prisotnosti gledalcev.
Zakaj si pri SZS že po manj kot desetletju prizadevajo za ponovno organizacijo SP? Kaj so se naučili pred tremi leti, ko so bili pri napovedih glede števila gledalcev preveč ambiciozni? Zakaj jih pogodba Mednarodne smučarske zveze, ki jo bodo podpisali ob morebitni uspešni kandidaturi, ni zadovoljila? S kakšno tekmovalno novostjo so se podali v kandidaturo in kdo sta ambasadorja prvenstva? Odgovarja Uroš Zupan, dolgoletni direktor Smučarske zveze Slovenije.
Intervju: Uroš Zupan
Kako blizu oziroma daleč uresničitvi je projekt SP Planica 2031?
Kongres v Beogradu je na sporedu v drugem tednu junija, tam bo na predsedstvu padla odločitev med dvema kandidatoma. Na Smučarski zvezi Slovenije smo oddali vse dokumente, ki smo jih morali, vsi formalni postopki so za nami.
Zakaj se je SZS odločila za novo kandidaturo, čeprav med obema prvenstvoma v Planici ne bi minilo niti deset let?
Menimo, da lahko naredimo dobro svetovno prvenstvo. Leta 2023 smo na večini področij opravili vrhunsko delo, “zmanjkalo” nas je pri gledalcih, kot vemo. Zapuščina za šport je bila zelo dobra. Še vedno imamo ekipo, ki je tisto prvenstvo organizirala, zdaj pa želimo to znanje in pridobljene izkušnje še nadgraditi. Verjamemo, da lahko vse skupaj dvignemo na še višjo raven. Primarni cilj je, da tako na infrastrukturi kot na finančnem področju spet naredimo nekaj dobrega za prihodnost.
Po umiku avstrijskega Ramsaua je dolgo kazalo, da bo Planica edina kandidatka, potem so se v boj vključili Nemci. A zanimanja za organizacije takšnih dogodkov je vendarle manj kot v preteklosti. Zakaj?
Res je, v zadnjih letih se je večkrat zgodilo, da je bil zgolj en kandidat – tako Falun 2027 kot Lahti 2029 sta zmagala brez tekmecev. Dejstvo je, da je takšno SP velik organizacijski in finančni zalogaj, infrastrukture pa ni na pretek. Vse bolj pomembna je trajnostna komponenta, ki ne predvideva večjih vlaganj, pač pa tekmovanje na obstoječih prizoriščih. Finance morajo biti zelo skrbno upravljane, da prinesejo pozitiven rezultat. Trondheim 2025, denimo, je deloval z za nas nepredstavljivim proračunom v višini 30 milijonov evrov, a ob tem ustvaril tri milijone evrov izgube.
Imate kakšne indice, kam bi se lahko nagnila odločitev? Tudi v luči tega, da je od zadnjega SP v Planici minilo samo osem let, Oberstdorf pa je bil na vrsti dve leti prej.
Po neki logiki bi moral imeti prednost Oberstdorf, saj je bil kot gostitelj nazadnje na vrsti pred Planico, a vprašanje je, če bodo pri odločitvi sledili temu. Mi si prizadevamo dobiti organizacijo prvenstva. V primeru, da ne bi uspeli, obstaja možnost, da kandidiramo za leto 2033. Je pa težko ocenjevati naše možnosti.
Osredotočamo se na naše kvalitete, na to, kar Planica ponuja mednarodnemu smučarskemu športu. V smislu svetovnega pokala je za nami najuspešnejši zaključek sezone v Planici, imeli smo rekordno število gledalcev. Pripravili smo veliko spremljevalnega programa. Vsi prisotni s FIS ocenjujejo, da to postaja nordijski oziroma skakalni Kitzbühel, na kar smo zelo ponosni. Vse to si želimo prenesti na SP, tudi v tekaškem delu, kjer smo imeli leta 2023 rezerve pri številu gledalcev. To nam predstavlja velik izziv, lotili smo se ga takoj po izvedbi prvenstva.
Čaka pa nas še nekaj komunikacije z vodstvom FIS v zvezi s pogodbo, ki smo jo dobili konec aprila in jo bomo podpisali po razglasitvi, če bomo zmagovalni kandidat. Pogodba nam v določenih delih, predvsem pri finančni garanciji, poraja nekaj dvomov. Že prejšnji teden smo naslovili določena vprašanja in pobude po razjasnitvi. Pogodba je finančno precej nižja kot leta 2023, čeprav je leto 2031 še pet let stran, ob tem pa je treba upoštevati še inflantorno gibanje. Kar smo dobili, ni tisto, kar smo pričakovali in kar je bilo lani nakazano, saj naj bi se z vsako kandidaturo sredstva povečevala, ne zmanjševala. To moramo do Beograda še razčistiti.
Ste lahko pri tem bolj konkretni?
Ne bi govoril o številkah, a FIS je lastnik vseh medijskih in marketinških pravic, medtem ko organizatorju ostane samo zaslužek od vstopnic. Glavnina proračuna pa je sestavljena prav iz teh pravic. Trenutno je na mizi finančna garancija, ki je za dvajset odstotkov nižja kot leta 2023, ne da bi pri tem upoštevali inflacijo.
Proračun za celoten dogodek je leta 2023 znašal 17,5 milijona evrov. O kakšni številki se pogovarjate zdaj?
Naš okvir je postavljen pri dvajset milijonih evrov. Leta 2023 so se zgodile določene podražitve, zdaj smo zraven prišteli stroške inflacije. Stroški energije, najema začasne infrastrukture in storitev se višajo iz leta v leto. Naša ocena je, da bi z dvajsetimi milijoni vse skupaj lahko izpeljali z določenim plusom – SP pred tremi leti je prineslo dva milijona evrov presežka, ki smo ju z vložki vrnili v šport. Podobne cilje imamo tudi za leto 2031. Pomembno je, da vsaj 10 odstotkov proračuna lahko povrnemo nazaj v panogo, kar pomeni dodatna sredstva poleg tistih standardnih.
Bi pri finančnem vidiku kakšen vpliv lahko imela menjava vlade v Sloveniji?
Ne, mi dobro sodelujemo z vsemi političnimi strankami in deležniki. V zadnjem času so se proračunska sredstva za šport dvignila, tudi na zadnjem SP smo dobro sodelovali glede infrastrukture, saj je nordijski center Planica v državnem upravljanju. Na to računamo tudi v bodoče.
Prej ste omenili gledalce. Generalni sekretar projekta v letu 2023 Tomaž Šušteršič je v lanskem intervjuju za Sportklub priznal, da te bili organizatorji pri napovedih števila navijačev preveč ambiciozni. Sami pa ste dejali, da ste že naslovili izziv, kako privabiti več ljudi tudi na tekaški stadion. Kako?
Teki so zagotovo večji izziv kot skoki. Zelo pomembno je, da bomo uspeli privabiti čim več gostov iz tujine, pri čemer ciljamo predvsem na Skandinavijo, ki je v tekih z vidika navijaštva in zanimanja daleč spredaj. Na SP v Trondheimu 2025 smo lahko videli, kako je tekaški stadion pokal po šivih. Zato se moramo v luči tega osredotočiti na tuje goste iz držav, ki so tekaško močne. Ob tem pa poskusiti privabiti tudi slovenske navijače, med tednom s pomočjo šol, kakršna je praksa na smučarskih poletih ob četrtkih. Obstajajo koraki, ki smo jih leta 2023 zaradi pandemije koronavirusa pred tem naredili prepozno oziroma premalo intenzivno in smo se iz tega nekaj naučili.
Pred tremi leti je bilo opazno tudi razlikovanje skakalnih navijačev, ki so bolj kot večernih tekem na srednji napravi na svetovnem prvenstvu vajeni vsakoletnih spektakularnih poletov svetovnega pokala na istem prizorišču.
To deloma drži, a če se spomnimo zaključka prvenstva na veliki skakalnici, so bile tribune polne. Tekme na manjši skakalnici so večji izziv, a kar se tiče slovenskih gledalcev, se ob trenutnih rezultatih nimamo česa bati. Tudi tukaj pa se bomo osredotočili tudi na tuje goste, saj s pravim pristopom lahko zapeljemo dobro zgodbo. Letos je bilo na finalu sezone v Planici kar devet tisoč poljskih navijačev. Predvsem zaradi slovesa Kamila Stocha, ampak s Poljaki smo vzpostavili dober način sodelovanja in se že pogovarjamo za prihajajočo sezono. Pristop in iskanje partnerjev v tujini je zelo pomemben. Njihove ideje nas spodbujajo k pravim potezam, Poljaki so imeli letos v Kranjski Gori tudi poljsko hišo, kar se je izkazalo za zelo pozitivno.
Ob tem naj predstavim še novost, ki smo jo vpletli v kandidaturo. Poimenovali smo jo trifakto – da bi skokom na srednji in veliki skakalnici dodali še polete. Pa ne v smislu posamične tekme, temveč da bi dobili svetovnega prvaka v novi disciplini, v katero bi štel seštevek točk z vseh treh naprav – srednje, velike in letalnice. Planica ima kot najbolj strnjeno prizorišče za to najbolj edinstveno priložnost. Nekaj podobnega bi bilo izvedljivo tudi v Oberstdorfu, a je letalnica Heinija Klopferja vendarle drugje kot skakalnice.
Nova disciplina je mišljena tudi v ženski konkurenci?
V kandidaturi ni bila, saj ko smo lani oddajali te dokumente, za nami še ni bilo prvih ženskih poletov v Planici. Zdaj pa ne vidimo razloga, zakaj ne.
In kakšni so odzivi na FIS?
Pozdravljajo idejo, a nas hkrati opozarjajo, da bi morali to izpeljati znotraj časovnega in finančnega okvirja. Letalnica vseeno potrebuje dodatno pripravo in dodatne stroške ter poskusno serijo, kvalifikacije … Tu je še prostorska ureditev, saj so bili leta 2023 v času SP v izteku letalnice bratov Gorišek tam nastanjeni servisni prostori za smučarske teke. V kandidaturo za SP smo oddali tudi implementacijo paranordijskega smučanja, torej teka na smučeh za parašportnike. To smo prvič videli v Trondheimu.
Se pa kandidatura in omenjena disciplina trifakto ne izključujeta? Torej primer: da bi Planica zmagala, novosti pa ne bi bilo.
Seveda. Standardno svetovno prvenstvo ima jasen program, ta je tudi opredeljen v pogodbi. Nova disciplina pa je naša ideja in bi jo zgolj dodali v program. Tako da ja, lahko se zgodi, da dobimo prvenstvo, pa novosti ne bomo izpeljali, saj je ni v osnovnem formatu.
Na šampionatu 2023 je bilo veliko govora tudi o namestitvah – večdnevni obiskovalci so zaradi nižjih cen namesto Kranjske Gore raje izbirali bližnja Trbiž in Beljak. Na ta vidik organizatorji sicer nimate direktnega vpliva.
Veliko se pogovarjamo, imamo letne sestanke z občino ter turističnimi in gospodarskimi deležniki v Kranjski Gori. Na koncu imajo ponudniki namestitev svojo avtonomijo in skušajo izkoristiti termine velike dogodkov za dvigovanje cen. A v času SP 2023 je šlo to predaleč, kar se je poznalo tudi pri nekaterih praznih namestitvah. Zagotovo nas tukaj čaka veliko dela, z argumenti in pomočjo občine ter Turizma Kranjska Gora bomo skušali narediti model, ki bo privabljal ljudi in prinašal zadovoljstvo vseh vpletenih.
Ambasadorja prvenstva čez pet let pa sta Petra Majdič in Peter Prevc.
Tako je. Peter Prevc je od lanske sezone naprej predsednik organizacijskega komiteja Planica, vključil se je v organizacijo finala svetovnega pokala. Ocenili smo, da je zelo prepoznaven obraz, ki lahko veliko pripomore tudi v ambasadorski vlogi. S Petro Majdič pa na SZS sodelujemo že nekaj let v okviru projekta Šola na smuči. Tudi ona je vlogo ambasadorke takoj sprejela. Veseli in ponosni smo, da imamo dva nekdanja vrhunska športnika, ki sta uspešna v drugih karierah. Z nami sta bila že na tehničnih sestankih FIS v Portorožu, že tam so ju ljudje prepoznavali. Tako da ni lepšega kot iti z njima v Beograd predstavljat svetovno prvenstvo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje